Ampak ravno tu je problem!
Premajhen je še.
Premajhen,
da bi razumel!
Lahko si razlaga po svoje.
Še bolj strašno!
Otrok ni odporen na skrbi.
Ne, ni!
Pa čeprav imamo za otroštvo sprogramiran sinonim brezskrbnost.
Pač ni tako.
Otroka JE strah.
Malih in velikih stvari.
Otrok JE žalosten.
Otrok je jezen.
In vse to je v redu. Normalno. Človeško. Običajno.
Vse ostalo bi bilo abnormalno.
Otrok ne more biti le srečen, brezskrben in nasmejan.
Ni možno.
Ne gre to tako.
Živo bitje je.
Čuti.
VSE.
Le razume marsičesa ne.
Zato mu pomagajmo.
Razumeti.
Sprejeti.
Izraziti.
Spustiti.
