»OH, ČE ŠE TAKO NATANČNO GLEDAM IN IŠČEM, NIČESAR NE NAJDEM!«
je povedal sedemletni fantek na eni izmed mojih delavnic za otroke.
Naloga je bila enostavna:
»Poglej se v ogledalo in povej, ali najdeš kakšno stvar, ki ti na tebi ni najbolj všeč.«
Fant išče in išče, a prav ničesar ne najde. Niti ene same pikice. Preprosto všeč si je.
Kako zelo naravno!
Kdaj in zakaj to izgine? Kam izpuhti? Zakaj nas življenje oduči imeti rad samega sebe? Kako lahko nekaj tako prvinskega izgine? Kako se v nas zvito priplazi občutek, da nismo dovolj dobri? Dovolj lepi, dovolj pametni, dovolj spretni, dovolj komunikativni, dovolj … Oh, kam vse seže domišljija, zakaj vse nismo dovolj dobri. Enostavno nikoli več DOVOLJ!
Pa je zares treba, da je temu tako?
Gradimo zdravo samozavest otrok! Krepimo jo in ohranjajmo.
