Če se ne moreš odločiti, katere slikanice bodo sestavljale tvoj knjižni tris, ti pri izbiri morda pomaga nedaven pripetljaj na moji knjižni polici. 🙂 Preberi, morda se potem lažje odločiš. 🙂
↓
KNJIŽNI FAJT
V knjižnem regalu na prepihu vhodnih vrat so se ob cingljanju zvončkov, ki so se oglašali ob vstopu v stanovanje, prepirale tri sestrice slikanice. Viharno so besedičile v silni vnemi, povzdigovale svoje sicer nadvse sproščujoče tone in se na vse kriplje borile za svoj prav. Govora je bilo o tem, no pravzaprav o govoru niti ni bilo duha ne sluha, kričanja je bilo o tem, katera je najboljša in najpametnejša.
Slikanica Smaragdni gozd želja je v ihti loputala s platnicami:
»Sem najstarejša, edino logično je, da sem tudi najpametnejša! Pa kaj vama ni jasno!?«
Najmlajša sestrica, slikanica Zvezdne sanje je histerično obračala svoje liste in kot razjarjena mačka pihala sestricama v naslovnici:
»V svoje rime sem vpletla znanje iz kitajske tradicionalne medicine in take modrosti nobena starost ne prekaša!«
Tretja, srednja po vrsti, slikanica Čarobno drevo pa je postajala vsa rdeča v knjižni hrbet, od nervoze jo je stiskalo v predlistu:
»Eh, dajta no! Starost in tradicionalna modrost sta za en drek vredni! Poglejta mene! Sem čarobno drevo z globokimi koreninami in mogočno krošnjo. Iz zemlje črpam moč, s svojimi vejami pa segam vse do vesolja in od tam prenašam univerzalne modrosti, zakone vesolja, ki za šalo prekašajo tiste že davno preživete modrosti zgodovine.«
Nekaj časa so še besno loputale s platnicami in jezno obračale svoje skrbno oblikovane liste, naposled pa je vihar le pojenjal.
Dojemale so …
Knjižni regal ni črno-bel. Življenje se ne živi prav ali narobe. Tisto, kar je dobro za eno, je za drugo lahko slabo in obratno. Vsaka ima svoje barve, svoje odtenke in svoje resnice, prav njihova pisana pestrost pa oživlja njihov knjižni regal.